Inštitut za daljinsko energetiko (IDE) in Grozd daljinske energetike Slovenije (GDES) sta na vlado naslovila odprto pismo s pobudami in predlogi za ustrezen trajnostni razvoj celotne energetike. Pri tem med prioritetnimi aktivnostmi izpostavljajo prenovo Nacionalnega energetskega programa (NEP).

Predvsem zaradi spremenjenih razmer na trgu, sledenju aktualnim smernicam, direktivam EU s področja trajnostnega razvoja energetskih dejavnosti in usklajenega delovanja vseh akterjev na odprtem energetskem trgu, je po mnenju IDE in GDE na področju daljinskih sistemov oskrbe s toplotno energijo potrebno sprejeti ustrezne regulative za oblikovanje cen dobavljene in distribuirane daljinske toplote po vzoru regulative, ki velja za dejavnost SODO ZP. Na področju centraliziranih sistemov vseh vrst daljinskih ogrevanj s toplo vodo predlagajo znižanje stopnje DDV iz 20 na 8,5 odstotkov, kot tudi enovit energetski monitoring.
Rusko-ukrajinski plinski spor pa je pokazal pomanjkljivosti v nezadostnosti povpraševanja po možnostih prekinljive oskrbe z zemeljskim plinom in uporabe nadomestnega goriva pri končnih odjemalcih, še posebej tistih, ki so priključeni na distribucijska omrežja, kar zahteva prenovo uredbe in sklenitev ustreznih pogodb tako z dobavitelji kot tudi sistemskimi operaterji.

Energetsko intenzivni industrijski odjemalci, ki poslujejo v okolju gospodarsko zaokroženih območij in poslovnih con (mala izdvojena območja oz. omrežja), potrebujejo v spremenjenih gospodarskih razmerah - ki zahtevajo učinkovito rabo energije, optimiranje odjema in s tem povezanih stroškov - ustrezno pravno ureditev upravljanja energetske infrastrukture na način, ki bo trajno podpiral optimirano obratovanje in razvoj.

Podpora OVE in URE
Diverzifikacijo energetskih virov in zmanjševanje energetske odvisnosti pa je v praksi mogoče uveljaviti samo v primeru razvoja in obstoja ustrezno razvitega trga z biomaso, »ki bi ga veljalo vzpostaviti po izkušnjah sosednjih držav«. Ob tem IDE In GDES opozarjata, da mora Slovenija pohiteti z razpisi za izkoriščanje sredstev iz kohezijskih skladov, sicer »nam grozi, da bodo ostali neizkoriščeni«. Tako bo zagotovljeno tudi učinkovito izvajanje ukrepov na področju URE in OVE.

Ključnega pomena za zanesljivo, varno, energetsko učinkovito in okolju sprejemljivo energetsko oskrbo pa je izobraževanje izvajalcev energetskih dejavnosti. Zato ima prednost certificiranje izobraževalnih programov in kompetentnih izvajalcev v obstoječem režimu izobraževalnih procesov, ki so sicer po mnenju IDE in GDES potrebni prenove. Zagotoviti pa je treba tudi prenos znanj v prakso. Kar se tiče raziskovalcev na področju energetike, morajo biti ti v prvi vrsti mednarodno primerljivi in preverjeni. Ob tem naj bodo reference znanstvene narave predvsem pogoj za dokazovanje usposobljenosti za delo, uspešnost dela za razvoj slovenske energetike pa naj se ocenjuje po uporabnosti rezultatov za končne uporabnike. Za izboljšanje stanja slovenske energetike je treba definirati tudi prioritete razvojno raziskovalnega dela, so še zapisali.